SCENARIJ: Marc Klein
REŽIJA: Peter Chelsom
IGRAJO: John Cusack, Kate Beckinsale, Lilli Lavine, Jeremy Piven, Bridget Moynahan

Zgodba
Fant in punca se srečata. Fant in punca se razideta. Fant in punca se ponovno srečata. Točno, taka je formula romantičnih komedij - in tudi Igre usode. Problem je le v tem, da je tokrat poudarek na tistem vmesnem času, ko fant in punca živita drug brez drugega, ali natančneje, ko živita s partnerjema, ki si ju ne zaslužita. In mi tudi ne. John Cusack in Kate Beckinsale gresta namreč po nepričakovanem srečanju in magičnem, platonskem spoznavnem večeru vsak svojo pot, ker sta že angažirana drugje, toda pred tem svoj odnos prepustita kozmični usodi - on na bankovec, s katerim plača, napiše svojo telefonsko številko, ona pa svojo napiše v knjigo, ki jo da v antikvariat. Hej, pa poglejmo, če bo bankovec prišel k njej in če bo Marquezov roman Ljubezen v času kolere prišel do njega. Saj veste, ljubezen potrebuje test - huh, kot da ni bil test že to, da sta se srečala za Božič in da sta posegla po istem paru rokavic. Za vsakega new-age romantika, norega na Ljubezen v času kolere, bi bilo to dovolj, toda tu sta romantika pod vtisom Romance v Seattlu. Obstajala je tudi manj romantična varianta: da bi oba hkrati prebrala Marqueza, primerjala zapiske in se potem z aklamacijo dala dol. Okej, lahko bi se tudi najprej dala dol, primerjala zapiske in šele potem prebrala Marqueza.